V pozno poletnih mesecih smo po končanih vegetacijskih popisih, opravili tudi popise poljskih murnov in kobilic. Popise smo izvedli kot dopolnitev vegetacijskih popisov, saj so zaradi svoje vloge kot plen in plenilec, kobilice in murni zelo dobre indikatorske vrste biotske pestrosti na travnikih.
Popise smo izvedli na štirih projektnih območjih: Drava, Goričko, Notranjski trikotnik in Julijske Alpe. Na območju Notranjski trikotnik poljskega murna nismo popisovali, saj so travniške površine del leta pod vodo, kar vrsti, ki večji del življenjskega cikla preživi v podzemnih rovih, ne ustreza. Na vsakem območju smo popisali donorske (lepo ohranjene travnike, ki bodo vir semenskega materiala) in recipientske travnike (slabše ohranjene travnike, ki bodo v sklopu projekta obnovljeni). Pripadali so trem habitatnim tipom: polnaravna suha travišča in grmiščni faciesi na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (6210(*)), vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope) (6230*) in presihajoča jezera (3180*).
Poljske murne smo popisali po transektni metodi: v ravni liniji smo prehodili travnik tako, da smo pokrili čim večjo površino, pri tem pa poslušali levo in desno ter si beležili število pojočih osebkov. Kobilice pa smo popisovali po metodi »square sampling«: lesen kvadraten okvir dimenzij 1×1 m smo naključno polagali na tla znotraj poligona in prešteli vse osebke znotraj kvadrata. Število vzorčenj na posamezen travnik je bilo odvisno od velikosti popisne površine in je bilo določeno vnaprej. Pri tem smo bili vedno pozorni, da smo s popisi enakomerno pokrili celotno popisno ploskvo. Kobilic nismo določali do vrste, pač pa smo jih ločevali le na dolgotipalčnice (Ensifera) in kratkotipalčnice (Caelifera).
Rezultati analize podatkov so pokazali, da je število murnov praviloma večje na donorskih travnikih. Ob Dravi in v Julijskih Alpah se na recipientskih travnikih sploh niso pojavljali. V primerjavi z recipientskimi, je bilo število kobilic kratkotipalčnic večje na donorskih travnikih na vseh popisanih območjih. V številu kobilic dolgotipalčnic med posameznimi travniki na območju nismo odkrili nobenih razlik. Ti podatki nakazujejo na slabo stanje recipientskih površin v smislu njihove rabe. V večini primerov je to posledica bodisi intenzifikacije (uporaba gnojil, intenzivna paša …), bodisi zaraščanja.
V nadaljnjih letih bomo izvedli ponovitvene popise poljskega murna in kobilic na recipientskih površinah znotraj vseh popisnih območij. Na ta način bomo lahko spremljali in vrednotili spremembe stanja travnikov, ki se bodo dogajale tekom renaturacije.
Preberi več:
