Letošnje leto smo v Javnem zavodu Triglavski narodni park pričeli z obnovo suhega travnika z orhidejami habitatnega tipa 6210 (*) v zgornji dolini Radovne, naša dela pa so se pričela že zgodaj spomladi, ko so v dolini še vedno temperature precej nižje od tistih povprečnih. Najprej je bilo travnik potrebno očistiti lesne zarasti, kar je bil kar velik zalogaj, je pa travnik po odstranitvi smrek in leske spet končno postal »pravi« grbinasti travnik.

Suhi grbinasti travniki z orhidejami so zaradi težjega obdelovanja podvrženi zaraščanju, nekateri pa so bili v preteklosti že zravnani, kar je vsesplošen trend, kjer travnike potrebujejo za pridelavo sena. Prav zaradi intenzivnega kmetijstva, kot na primer gnojenje, večkratna ali prezgodnja košnja, intenzivna paša, dosajevanje krmnih rastlin so ti travniki postali prava redkost. Grbine so posledice nanosov ledenika, vseh tistih finih delcev, ki jih je voda prinašala v dolino, s kemičnimi procesi pa se je ta material počasi raztapljal in oblikoval v grbine. Posebnost teh travnikov pa je tudi pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Na obeh travnikih (v Radovni) smo jih, skupaj z botaniki iz Biološkega inštituta Jovana Hadžija (ZRC SAZU), našteli kar okoli 120.

Oba recipientska travnika v Radovni smo redno pregledovali, in letos, ko je poletna vročina narekovala tudi tempo zorenja mnogih rastlin, je bilo to ključnega pomena. S posebnim sesalnikom in tudi ročno smo redno nabirali seme tistih rastlin, katerih semena so že dosegla polno zrelost, saj nam grbine onemogočajo strojno pobiranje semena. Delo je bilo včasih naporno, vendar so pogled razveseljevale številne cvetoče rastline in okoliški vrhovi.

Seme smo v poletnih mesecih posušili na podstrehi Javnega zavoda TNP, kasneje pa smo ga shranili v hladilniku–vse do setve, ki smo jo opravili v sredini novembra.

V Radovni smo uspeli nabrati dovolj semena, ki nam letos zadošča za površino, kjer je bila odstranjena lesna zarast. Smreke so »za seboj pustile« veliko iglic, storžev in maha, ki je prerasel gola tla.

Pred setvijo smo mah in iglice delno odstranili, seme pa smo poskušali čim bolj enakomerno razporediti po površini in ga še zagrebli v tla. Sedaj si želimo, da bi tla čim hitreje prekril sneg, saj bi tako seme skrito in varno počakalo do spomladi.