Kadar pomislimo na orhideje, se večina najprej spomni na okrasne rastline z bujnimi cvetovi, ki krasijo okenske police marsikaterega doma. To pa še zdaleč niso vse znane orhideje, saj jih danes poznamo okoli 28000 vrst. Večina jih uspeva v tropskih predelih Zemlje, nekaj vrst orhidej, ki jih botaniki imenujemo kukavičevke, pa najdemo tudi pri nas.

Slovenija je dom približno 80 vrstam in podvrstam teh zanimivih rastlin, na območju Notranjskega parka pa uspeva kar polovica vseh pri nas najdenih kukavičevk. Na poplavnih tleh presihajočega Cerkniškega jezera najdemo tudi lepo število vrst, vezanih na vlažna tla.

Tako velikih populacij vrst majske (Dactylorhiza majalis) in mesnordeče prstaste kukavice (D. incarnata) ter močvirske kukavice (Orchis palustris) drugje zlepa ne najdemo. Uspevajo le na negnojenih vlažnih tleh, poleg tega za življenje potrebujejo še veliko svetlobe. Zato jih ogrožajo novodobni človekovi posegi, kot so osuševanje, gnojenje in opuščanje košnje. Na nekaterih travnikih se jim pridružijo še navadna močvirnica (Epipactis palustris) in navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), ki rad uspeva tudi na bolj suhih tleh, ter Loeslova grezovka (Liparis loeselii), ki pa je s Cerkniškega jezera znana z enega samega nahajališča. Vse tri vrste rastejo le na pustih – negnojenih tleh, v katerih so tudi glive, s katerimi orhideje živijo v sožitju.

Te privlačne rastline torej uspevajo tudi pri nas, vendar tu ne rastejo prirasle na drevesih epskih velikosti kot v tropskem pasu, ampak so zakoreninjene v tleh. A ne v katerih koli tleh! Travniške orhideje uspevajo le na ekstenzivno gospodarjenih zemljiščih in so pokazatelj »zdravih« tal. Ravno zato jih uporabljamo kot bioindikatorje – pokazatelje ohranjenosti narave in naravnih procesov. Če na sprehodu srečate orhideje, veste, da ste na kraju, kjer je narava bolj ali manj neokrnjena oz. človek tu še živi usklajeno z njo. Zato smo orhideje izbrali kot pokazatelje območij, ki jih je treba vključiti v kataster naravovarstveno pomembnih travnikov.

V kataster dobro ohranjenih, vrstno pestrih ali kako drugače naravovarstveno pomembnih travnikov pa smo vključevali območja tudi na podlagi prisotnosti nekaterih drugih vrst, ki prav tako uspevajo le na ekstenzivnih travnikih, ki se jih ne gnoji in kosi v času, ko semena dozorijo in se pokošene rastline na travniku posuši v seno. Te vrste so na primer zdravilna strašnica, ki je hranilna rastlina gosenic strašničinega mravljiščarja, ilirski meček in močvirski svišč. Vse tri uspevajo le na vlažnih ekstenzivnih travnikih, zato se njihove populacije žal vztrajno manjšajo.

Če bomo travnike ohranjali pisane, nam bo narava hvaležna! Poleg tega pa bi se spodobilo, da zanamcem zapustimo travnike vsaj take, kot so jih nam zapustili naši predniki.