V okviru projekta LIFE FOR SEEDS smo se v zavarovanih območjih na več koncih Slovenije lotili tudi obnove habitatov, ki so bili zaradi različnih razlogov v slabem stanju. Na območju presihajočega Cerkniškega jezera smo na različne načine pristopili k obnovi travniških in močvirskih življenjskih prostorov, ki so se zaradi opuščanja košnje začeli zaraščati z grmovjem in tako po naravni poti postopoma spreminjati v gozd ali pa so bili degradirani v postopku renaturacije ponikalnice Stržen, kjer je bila uporaba težkih gradbenih strojev neizbežna.
Tokrat pa ne bomo predstavili vseh načinov, ki smo jih izbrali za obnovo različnih habitatov, ampak eno od groženj njihovi uspešni obnovi – invazivne rastlinske vrste ali krajše invazivke.
Invazivne vrste so tujerodne vrste, kar pomeni, da jih je človek zanesel izven njihovega naravnega območja razširjenosti. Vse tujerodne vrste pa niso invazivne, take so le vrste, ki se v novi domovini zaradi različnih vzrokov neustavljivo širijo. Invazivne rastline lahko v razmeroma kratkem času tvorijo goste sestoje in tako prerastejo in izpodrinejo domorodno rastje.
Čeprav poleg invazivnih rastlin poznamo tudi živali in glive, se bomo osredotočili na rastline, saj te predstavljajo največjo grožnjo uspešni obnovi habitatov. Invazivne rastline namreč lahko izkoristijo vsak poseg v naravo, kjer se odpre nov prostor – gola tla, ki jih invazivne rastline hitro zasedejo, od tam pa se lahko širijo naprej. Zaradi njihove sposobnosti izredno hitrega širjenja je zgodnje odkrivanje nahajališč in takojšnje ukrepanje – odstranjevanje, bolj ali manj edini učinkovit način boja proti njim.
Na vlažnih tleh presihajočega Cerkniškega jezera najdemo nekaj invazivnih rastlinskih vrst, s katerimi se bo Notranjski regijski park spoprijel v projektu LIFE ORNAMENTAL-IAS. Njihova nahajališča so beležili že v okviru rednega dela, v projektu LIFE FOR SEEDS pa so med evidentiranjem naravovarstveno pomembnih travnikov, kartiranjem habitatnih tipov in nabiranjem semen za semensko banko ta seznam še razširili.
Tu je najbolj pogosta in razširjena kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), ki se ji ponekod pridruži še orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), tu in tam pa srečamo še žlezavo nedotiko (Impatiens glandulifera), malocvetno nedotiko (Impatiens parviflora) in japonski dresnik (Fallopia japonica) ter kakšno od vrst iz rodu rudbekija (Rudbeckia) in nebina (Aster). Obstaja možnost, da se kje (zaenkrat) skriva še kakšna…
