V preteklih dveh mesecih smo se v Krajinskem parku Goričko intenzivneje ukvarjali s pobiranjem semenskih mešanic na suhih orhidejskih travnikih habitatnega tipa 6210 (*).

Akcija je potekala z namenom obnove vrstno revnejših travnikov istega habitatnega tipa. Semenske mešanice smo pobirali s krtačnim strojem, ki ga je na podlagi izkušenj Kmetijskega raziskovalnega in izobraževalnega centra Raumberg – Gumpenstein (Avstrija) ter specifikacij Kmetijskega inštituta Slovenije izdelala Fakulteta za strojništvo v Ljubljani.

Krtačni stroj je bil pripet na strižno kosilnico, s čimer smo želeli zagotoviti preživetje čim večjega števila drobnih travniških živali (kobilic, murnov, metuljev, bogomolk …) in hkrati pobrati čim več semenskega materiala.

Strojno smo pokrtačili predvidenih 12 ha oziroma 27 travnikov habitatnega tipa 6210 (*) in poželi nekaj čez 280 kg svežega semenskega materiala, ki smo ga prepeljali na grad Grad.

Travnike smo krtačili v dveh terminih, da bi pridobili semena čim več različnih travniških rastlin, saj vse ne semenijo istočasno. S tem si zagotovimo biotsko pestrost travniške semenske mešanice, v kateri najdemo različne bilnice, resasti in mali škrobotec, pravo lakoto, več vrst klinčkov, vijolični lučnik, skalni petoprstnik, navadni čistec, čopasto hrušico, srednji trpotec, navadni oslad in mnoge druge.

Hkrati je bilo pomembno, da sami travniki do konca pobiranja semenskih mešanic niso bili pokošeni, kajti le tako smo lahko poželi semena več rastlin, predvsem tistih, ki cvetijo kasneje v sezoni.

Količina nabrane semenske mešanice v primerjavi s površino travnika.

Površina travnika in količina semenskega materiala sta v korelaciji – na večjem travniku smo pobrali več semenskega materiala.

V posebnih prostorih gradu Grad se je semenski material sušil več tednov. Paziti smo morali, da mešanica ni bila raztresena v predebelem sloju, saj je to otežilo sušenje, hkrati pa smo jo morali v prvih dneh sušenja večkrat premešati, da ni začela plesneti.

Ko je bila po približno treh do štirih tednih suha, smo bilke od semen, nato pa material ročno presejali s posebej narejenim sitom. Bolj je bil semenski material suh, lažje ga je bilo sejati. Namen presejevanja je bil odstraniti vse nepotrebne rastlinske dele (npr. stebla, listi), s tem pa zmanjšati količino materiala. To nam bo v pomoč jeseni, saj bomo setev na vrstno revnejše travnike habitatnega tipa HT 6210 (*) opravili ročno. Od setve nas loči le slab mesec dni.

Pri delu smo naleteli na številne izzive: težko dostopne parcele, velik naklon terena, izogibanje invazivnim vrstam, zahtevna uporaba krtačnega stroja, ki je zahtevala nadgradnjo mehanizacije in izboljšavo tehnike dela. Kljub temu smo delo opravili v roku in skladno z zastavljenimi cilji.