Od 3. do 6. septembra 2025 je v Osijeku, na Fakulteti agrobiotehničnih znanosti (FAZOS), potekal 8. hrvaški botanični simpozij. Dogodek je mednaroden, vsake dve leti pa ga organizira Hrvaško botanično društvo (HBOD). Tokrat sva se člana LIFE FOR SEEDS ekipe Kmetijskega inštituta Slovenije, Azra Šabić in dr. Branko Lukač, aktivno udeležila s prispevkom in posterjem z naslovom ‘Insight into germination energy and capacity of seeds of chosen grassland species from the Asteraceae and Cichoriaceae families’. V prispevku sva testirala vpliv tretmaja predhlajenja na energijo kalivosti in kalivost semen 6 travniških vrst iz družin nebinovk in radičevk: vrbovolistnega primožka (Buphthalmum salicifolium), navadnega glavinca (Centaurea jacea), poljskega glavinca (Centaurea scabiosa), navadne ivanjščice (Leucanthemum ircutianum), navadnega jajčarja (Leontodon hispidus) in travniške kozje brade (Tragopogon orientalis).

Hramba semen pri nizki vlagi in temperaturi je namreč en najbolj znanih in zanesljivih načinov ohranjanja dolgoročne viabilnosti semen, vendar nam znanja o kalivosti semen divjerastočih vrst žal primanjkuje. Poznavanje biologije kalitve pa je ključnega pomena pri obnavljanju travišč, posebej pri delu v semenskih bankah ali pri introdukciji sadik na recipientskih površinah. Ugotovili smo, da predhlajenje statistično značilno pospešuje kalivost semen vrbovolistnega primožka in travniške kozje brade. Najbolj uspešna vrsta, neodvisno od temperaturnega režima hrambe semen, je bila navadna ivanjščica, medtem ko se je kot najmanj uspešna vrsta izkazal navadni glavinec. Za boljše razumevanje kalivosti semen obeh glavincev ter navadnega jajčarja bi tako potrebovali več analiz.

Na simpoziju je rezultate svojega dela na širokem področju botanike predstavilo več kot 140 udeležencev. Dogodek se je zaključil s strokovno ekskurzijo v zavarovanem območju Kopačkega rita, kjer smo si ogledali različne mokrotne habitate (mokrišča, trstčja in poplavne gozdove). Se že veselimo takšnih prihodnjih dogodkov ter upamo, da bomo pri našem delu nadaljevali s spodbudnimi rezultati, ki bodo pomagali k ohranjanju pomembnih habitatov, kot so travišča.